strežájka -e ž (ȃ) 

  1. 1. ženska, ki streže gostom, navadno nepoklicno: strežajke na svatbi, veselici
  2. 2. v nekaterih deželah služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica: pozvoniti strežajki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek