• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

strmoléti -ím nedov. (ẹ́ í) star. 

  1. 1. strmeti: strmolel je v steno in molčal; začudeno je strmolel vanjo
  2. 2. moleti, štrleti: tik nad njimi je strmolel vrh hriba; pečina je strmolela nad prepadom

strmolèč -éča -e: sedel je brez besed, strmoleč predse; strmoleč pogled



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek