• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

strúg -a m (ȗ) nar. 

  1. 1. strm gorski žleb: skalnata pobočja z razritimi strugi; vzpenjati se po strugih proti vrhu / strugi v Alpah
  2. 2. strgalo: s strugom strgati smolo z debla / s strugom ostružiti coklo z zakrivljenim nožem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek