• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

strupénec -nca m (ẹ̄) 

  1. 1. knjiž. strupena žival, navadno kača: pičil ga je strupenec
  2. 2. ekspr. hudoben, zloben človek: ta strupenec jo je zelo užalil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek