• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

strupíti -ím nedov. (ī í) knjiž. zastrupljati: strupiti podgane / strupiti zrak
● star. strupiti mir kaliti; star. s takimi mislimi si je strupil življenje grenil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek