• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stvárnica -e ž (ȃ) 

  1. 1. knjiž. ustvarjalka: pisateljica, resnična stvarnica / družba je stvarnica morale
  2. 2. zastar. narava: v stvarnici iskati pokoja / stvarnica mu je darovala bister um in blago srce



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek