• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stvárnik -a m (ȃ) 

  1. 1. v različnih religijah bog, božansko bitje glede na stvarjenje: moliti k stvarniku; stvarnik vesolja
    ♦     rel. Stvarnik Bog
  2. 2. knjiž. ustvarjalec: umetniški stvarniki / Prešeren, stvarnik slovenskega pesniškega jezika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek