substánca -e ž (ȃknjiž. 

  1. 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: analizirati substanco / katran je izhodna substanca za izdelovanje nekaterih barvil; lojna substanca na koži; radioaktivne substance
  2. 2. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavina: voda topi mineralno substanco tal; strupene substance izdelka / energija je le sproščena substanca materije / ta skladba je harmonična v vseh svojih substancah
  3. 3. bistvo, jedro: ta surovina tvori substanco proizvoda / duhovna substanca naroda
    ♦ 
    filoz. temelj biti in bivajočega, ki za svojo eksistenco ne potrebuje nič drugega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek