súmen -mna -o prid. (ú ū) 

  1. 1. knjiž. ki sumi: biti zlobno sumen / sumni pogledi
  2. 2. star. sumljiv: postal jim je sumen / sumne lise na koži

súmno prisl.: sumno pogledati / v povedni rabi sumno se mu je zdelo, da molči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek