súvati -am tudi sújem in suváti súvam tudi sújem nedov., súvaj súvajte in suvájte; suvál tudi súval (ú; á ú) 

  1. 1. delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe: suvati z ramo, roko / suvati z mečem proti napadalcu // preh. s takimi gibi udarjati, zadevati: suvati koga; otroci kričijo in se suvajo / pomenljivo se suvati s komolci
  2. 2. preh., s prislovnim določilom z (močnimi) sunki spravljati kaj s kakega mesta, na kako mesto: suvati kozarec od sebe; suvati koga sem in tja
    ● 
    ekspr. suvati besede iz sebe sunkovito izgovarjati, govoriti; ekspr. vlažen veter suva v dolino v močnih sunkih piha

suváje: suvaje gnati koga; suvaje se so stekli za njim

suvajóč -a -e: suvajoč s komolci, se je prerival skozi gnečo; suvajoče noge

súvan -a -o: bil je rinjen in suvan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek