• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

svetlína -e ž (í) 

  1. 1. knjiž. odprtina, skozi katero prihaja svetloba: narediti, zapreti svetlino / okenska, vratna svetlina / nebo je bilo oblačno, brez svetlin
  2. 2. knjiž. svetloba: medlikasta svetlina; svetlina ognja
  3. 3. anat. premer, prostornina cevastega organa; lumen: črevesna svetlina; svetlina kapilare



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek