• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

svetlóst -i ž (ọ̑) nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova svetlost nas redko počasti z obiskom / kot nagovor je to ukaz, svetlost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek