svétnica -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. ženska oblika od svétnik: postala je strokovna svetnica / pravna svetnica zunanjega ministra
  2. 2. star. svétnikova žena: srečal je gospo svetnico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek