svojegláven -vna -o prid. (ā) star. svojeglav: svojeglaven fant; ta ženska je ošabna in svojeglavna

svojeglávno prisl.: svojeglavno ravnati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek