svójstvo -a (ọ̑star. 

  1. 1. lastnost: delavnost je njegovo glavno svojstvo; njeno slabo svojstvo je, da ne zna molčati / prirojena svojstva // značilnost: to je svojstvo našega jezika
  2. 2. sposobnost, zmožnost: duševna in telesna svojstva učenca
    ● 
    zastar. zamenjal ga bo v svojstvu poveljnika kot poveljnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek