šála -e ž (á) 

  1. 1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala
  2. 2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala
  3. 3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo
  4. 4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares
    ● 
    res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek