• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šarlatán -a m (ȃ) slabš. 

  1. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji
  2. 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek