ščegetljív -a -o [čəginčegprid. (ī í) 

  1. 1. občutljiv za ščegetanje: ščegetljiva koža; ščegetljiva mesta na telesu / bolnik je bil ščegetljiv; ščegetljiva kobila
  2. 2. dražljiv: ščegetljiv vonj po čebuli / ščegetljiva zgodba

ščegetljívo prisl.: ščegetljivo se smejati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek