• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ščíp -a m (ȋ) 

  1. 1. luna, ko je vidna vsa njena površina: mlaj in ščip / nocoj bo ščip // čas, ko je taka luna: bilo je ob ščipu
  2. 2. zastar. uščip: vsak ščip ga je skelel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek