1. s stiskanjem manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročati bolečino:ščipal ga je, da bi ga zbudil; otroci so se ščipali / ščipal jo je v prst, roko
2. s stiskanjem s konci (prvih treh) prstov, s kako ostro pripravo
a) krajšati, zmanjševati:ščipati pujskom parklje, zobe; ščipati si nohte
b) odstranjevati:ščipati poganjke
3. ekspr. povzročati sunkovite bolečine:v levi nogi ga je ščipal revmatizem / lakota jo ščipa v želodcu // brezoseb. imeti take bolečine, navadno v trebuhu:otroka spet ščipa / ščipa ga po trebuhu, v črevesju
4. ekspr. povzročati neprijeten, pekoč občutek:dim jih je ščipal v oči / mraz je ščipal v lica, obraz ● ekspr. ne ve, kaj jo ščipa, da je tako nerazpoložena vznemirja, muči; v vlaku je sprevodnik ščipal vozne listke, vozovnice luknjal in jih s tem delal neveljavne za drugo vožnjo
ščipajóč -a -e:ščipajoč odvečne poganjke, je poškodoval steblo; ostro ščipajoč mraz