• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šékel -kla m (ẹ́) 

  1. 1. denarna enota Izraela: stati dvajset šeklov
  2. 2. pri Feničanih, starih Judih utežna enota, približno 8 do 16 gramov: tehtati s šekli // kovanec s tako težo: plačati šest šeklov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek