• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šentjákobica -e [šeninšən] ž (ȃ) nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek