1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine:oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč dinarjev škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi pa nobene; trpeti škodo; tudi on je na škodi je oškodovan; zmotiti se v svojo škodo / ekspr. škoda gre v milijone; povrniti škodo / gmotna, gospodarska škoda ♦jur. lovska škoda ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; naključna škoda ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti // sprememba določenega stanja na slabše:mati je z razvajanjem otroku naredila veliko škode; taki filmi povzročajo škodo pri mladini; moralna, politična škoda / brez škode lahko črtaš nekatere odstavke; poudarjanje oblike na škodo vsebine; priče so govorile v njegovo škodo
2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža
a) v zvezi z zada kaj po vrednosti presega določen namen:te obleke je škoda za doma; škoda je fanta za tako delo; elipt. škoda časa, denarja za to
b) z nedoločnikom nekoristnost, neprimernost kakega dejanja:škoda ga je poslušati; zdi se mu škoda hoditi v mesto; elipt. škoda spati v tako lepem vremenu
c) obžalovanje:ali ni škoda blaga, kruha; takega človeka je zelo škoda / kot vzklik kakšna škoda
č) pog. omalovaževanje:ne bi bilo dosti škode, če ga ne bi bilo / elipt. razbil se mi je vrč. Prava škoda / škoda besed ni vredno govoriti
Dostopnost