škóditi -im nedov. in dov. (ọ̄ ọ̑) 

  1. 1. povzročati, delati, da je kdo deležen
    1. a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: boji se, da bi mu jed škodila; vročina mi škodi; ta zdravila bolj škodijo kot koristijo / škoditi zdravju
    2. b) česa slabega, neugodnega sploh: on ti ne more škoditi; s to odločitvijo si je samo škodil / ekspr. tako je pameten, da mu kar škodi / taki ukrepi škodijo gospodarstvu / škoditi slovesu, ugledu koga
  2. 2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža
    1. a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodilo, če bi se malo učil
    2. b) zadržano privolitev: pojdimo jest, pit. Ne bi škodilo
    3. c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodilo, če bi malo delal, shujšal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek