škodováti -újem tudi škódovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ọ̄) 

  1. 1. povzročati, delati, da je kdo deležen
    1. a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: alkohol, mraz, vročina mu škoduje / zajedavci rastlini zelo škodujejo / kajenje škoduje zdravju
    2. b) česa slabega, neugodnega sploh: on je na takem položaju, da ti lahko škoduje; s takim vedenjem škoduješ sebi in družini / to mu bo moralno, politično škodovalo / šalj. jeza škoduje lepoti; škodovati ugledu koga
  2. 2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža
    1. a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodovalo, če bi bolj pridno delal
    2. b) zadržano privolitev: kaj, če bi šla nekaj popit? Ne bi škodovalo
    3. c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodovalo, če bi malo shujšal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek