škràt škráta m, im. mn. tudi škrátje (ȁ á) 

  1. 1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje, navadno nagajivo: škrat je živel v votlem drevesu; poreden škrat; zgodbe o škratih; bila je nagajiva kot škrat / gorski, gozdni škrat; dežela škratov
  2. 2. kip ali podoba, ki to bitje predstavlja: škrata bom postavil zraven gredice z vrtnicami / vrtni škrat
  3. 3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je pravi škrat
  4. 4. ekspr. poreden, neugnan otrok: pri hiši ni več miru, odkar imamo tega škrata
  5. 5. evfem. hudič: menda mu pomaga sam škrat / kot kletvica o ti škrat ti
    ● 
    šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek