šóbiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) navadno v zvezi z ustnice potiskati naprej: užaljeno je šobila ustnice / šobiti usta

šóbiti se 

  1. 1. potiskati ustnice naprej: šobil se je in premišljal, kako naj izračuna; šobila se je, kot da bo zajokala
  2. 2. s tako potisnjenimi ustnicami izražati užaljenost, nejevoljo: raje pij in se ne šobi / on bo jedel pečenko, mi pa suh kruh, se je šobila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek