1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres:ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja // psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno:pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok
2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost:taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; neskl. pril.: pog. šok soba soba za intenzivno nego
Dostopnost