špríkla -e ž (ȋnižje pog. 

  1. 1. klin, (ošiljena) palica: na špriklah pred pečjo so visele cunje; šprikla pri lestvi
  2. 2. špica, napera: vtaknil je nogo med šprikle levega kolesa
  3. 3. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika; šiba: veter mu je obrnil dežnik in tri šprikle so se zlomile



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek