• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

šš1 [š́] medm. 

  1. 1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: fantje se smejejo in oponašajo ženske: šš, šš, šš
  2. 2. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: šš, niti besedice več; šepetala jim je: šš(ššš) in vsi so utihnili
  3. 3. posnema šuštenje, šumenje: šš, šš(š), je zašuštelo v grmovju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek