• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

štekljáčar -ja m (ȃ) star. rokovnjač: ni hodil po samotnih poteh, ker se je bal štekljačarjev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek