štíbelc -a [bəl(ȋ) 

  1. 1. nar. manjša soba z vhodom iz glavnega stanovanjskega prostora v kmečki hiši, navadno za spanje: otroci so spali v štibelcu; hiša in štibelc
  2. 2. pog. manjša, preprosta soba: v tem štibelcu si bo uredil delovno sobo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek