• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

štrìk štríka m (ȉ í) nižje pog. vrv: napeti štrik; obesiti perilo na štrik
● nižje pog. najraje bi si dal štrik za vrat se obesil; pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek