• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

štŕkavec -vca m (ŕ) 

  1. 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza
  2. 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek