šušmáriti -im nedov. (á ȃnav. slabš. 

  1. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah
  2. 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek