tákati -am nedov. (ȃnar. 

  1. 1. kotaliti, valiti: takati kolesa; takati se po travi
  2. 2. vzhodno gugati, zibati: takati otroka v zibelki

takajóč -a -e: klical je na pomoč, takajoč se po kamenju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek