takràt prisl. (ȁ) 

  1. 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo: zaviral je, toda takrat je bilo že prepozno; poredkoma se oglasi, a še takrat se mu mudi / takrat je še študiral, zdaj pa že dela / takrat med vojno je bilo drugače / takrat bi se morali upreti, ko je bil še čas; obiščite nas takrat, ko bomo imeli več časa; vstopila je prav takrat, ko so govorili o njej / do takrat še niso bili na morju; od takrat naprej sta prijatelja
  2. 2. v zvezi takrat in takrat izraža čas, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: te živali so živele takrat in takrat / rojen takrat in takrat tam in tam

takràt ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi v preteklosti, prihodnosti ali poljubnem času istočasno z dejanjem nadrednega: takrat ko je najbolj zanimivo, moramo oditi; takrat ko se bo vrnil, bo veliko slavje; sam.: prepad med takrat in danes se veča



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek