tákt-a (ȃ) občutek za primerno ravnanje, vedenje pri občevanju z ljudmi: pri delu s strankami je potreben takt; imeti, pridobiti si takt; biti brez takta; očitati komu pomanjkanje takta / takt zahteva, da mu odgovoriš pravila o lepem vedenju; ta poklic zahteva dosti takta rahločutnosti, obzirnosti // odgovoril je samo zaradi takta iz vljudnosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek