• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tálij -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna težka kovina bele barve, element Tl: talij in kadmij



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek