talíti -ím nedov. (ī í) 

  1. 1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: taliti svinec, železo; ruda se tali; taliti se pri zelo visoki temperaturi / vosek se tali topi
  2. 2. tajati: sonce je talilo led; sneg se tali

talèč -éča -e: taleči se baker

taljèn -êna -o: voda je bila gosta kot taljen svinec raztaljen, staljen
 
metal. taljeni magnezit magnezit, ki je pripravljen s taljenjem; taljeno jeklo jeklo, ki se pridobiva v staljenem stanju iz surovega železa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek