tátrman -a (ānar. 

  1. 1. strašilo: postaviti tatrmana na njivo; drži se kot tatrman
  2. 2. koroško navadno kot glava oblikovan končni del cevi pri vodnjaku, koritu: voda teče iz tatrmana; tatrman s človeško glavo; studenec s tatrmanom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek