Tipkovnice
távžent -a [žən] m (ȃ) nav. mn., nižje pog., z rodilnikom nedoločena večja količina; tisoč: tavženti kobilic so se spustili na polja / takih ljudi je na tavžente● nižje pog. dekle ima tavžente je bogato
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost