téčnost -i ž (ẹ́) 

  1. 1. lastnost, značilnost tečnega, nasitnega: tečnost jedi
  2. 2. lastnost tečnega človeka: svoje tečnosti ni mogel prikriti / prenašati tečnost koga
  3. 3. slabš. tečnež: te tečnosti ne povabimo / kot psovka kar nergaj, tečnost tečna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek