téhtati -am nedov. (ẹ̑) 

  1. 1. ugotavljati, določati težo s tehtnico: tehtati meso, tovor, zaboj; natančno, ekspr. pošteno tehtati; vsak teden se tehtam / tehtati na kuhinjski tehtnici
  2. 2. s prislovnim določilom imeti določeno težo: novorojenček je tehtal tri kilograme
  3. 3. z dvigi z rokami poskušati ugotoviti težo; težkati: dvignil je nahrbtnik in ga tehtal / tehtati v roki
  4. 4. s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: tehtati dokaze, možnosti; tehtati svoj položaj / tehtati vsako besedo // ocenjevati: tehtati prostovoljce, tekmovalce; delavnosti ne tehtamo po besedah // premišljevati: tehtal je, kaj bi s tem izgubil, kaj pridobil; dolgo je tehtal, kaj naj stori

tehtajóč -a -e: govoril je počasi, tehtajoč vsako besedo; tehtajoč pogled

téhtan -a -o: natančno tehtana zdravila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek