temeljíti -ím nedov. (ī í) 

  1. 1. narediti temelj čemu: hišo so dobro temeljili; temeljiti na pilotih, s piloti
  2. 2. navadno v zvezi z na imeti kaj za temelj, osnovo: obtožba temelji na dejstvih; komedija temelji na zamenjavanju glavnih oseb / to načelo temelji v zanikanju vsega / preh., publ. svoj govor je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki utemeljeval, gradil

temeljèč -éča -e: na znanosti temelječa tehnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek