• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

teptáč -a [tuditəp] m (á) kdor kaj tepta: teptači utrjujejo smučišče / redko teptači človeškega dostojanstva teptalci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek