téžnja -e ž (ẹ́) prizadevanje za dosego, uresničitev česa: pri njem prevladuje težnja po uspehu; nasprotovati centralističnim težnjam; povezovalne, raznarodovalne težnje; težnja k usklajenosti izraza in vsebine; v delu je vidna težnja, da bi bil problem jasno prikazan // publ. želja, hotenje: težnje svobodoljubnih narodov so se izpolnile, uresničile; težnje po novih doživetjih / imeti, izražati, kazati težnjo po čem želeti, hoteti kaj
● 
zastar. reševanje gospodarskih teženj težav; publ. ugotavljati težnje razvoja usmerjenost, usmeritev; publ. proizvodnja kaže težnjo upadanja upada



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek