tíček -čka (ȋ) 

  1. 1. manjšalnica od tič: tički skakljajo po vejah; gnezdo s tički; živi kot tiček na veji svobodno, brezskrbno // tiček je prisluškoval; pregledovali so jih, če se ne skriva med njimi kakšen tiček / kot nagovor čakaj me, tiček, ti bom že pokazal / v mladosti je bil pravi tiček je rad dvoril dekletom
  2. 2. pog. otroška piščalka v obliki ptička: če boš priden, ti bom kupil tička; piskati na tička
  3. 3. otr. moški spolni ud: prijel je tička in lulal; zapni si hlače in skrij tička



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek