• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tíhcen -a -o [cən] prid. (ȋ) ekspr. zelo tih: tihcen glas / otroka sta bila tihcena kot dve miški

tíhceno prisl.: tihceno govoriti, jokati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek