• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tihotápen -pna -o prid. (ȃ) knjiž. skriven, neopazen: tihotapen zasledovalec

tihotápno prisl.: za njim se je tihotapno plazil maček



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek